Postaja
Prototip koles je bil razvit v začetku 19. stoletja, kolesa v današnji obliki pa so že postala priljubljena konec 19. stoletja (npr. Ebert, 2010). Poskusi sistematičnega deljenje koles so se na različnih mestih pojavljali že od 60. let prejšnjega stoletja. Kot prva dokumentirana shema delitve koles je Belo kolo v Amsterdamu leta 1965, s katerim je bilo državljanom na voljo 50 odklenjenih koles v beli barvi. Pozneje se je pojavil depozitni sistem, na primer Bycyken v Københavnu, ki se je začel uporabljati leta 1995. Ti sistemi prve in druge generacije so se soočali z različnimi težavami, med najpogostejšimi je problem predstavljal tudi vandalizem. (Dechant, 2013, Rappler, 2013)
Sodobni operativni model skupne rabe koles je postal razširjen po letu 2000. V tem modelu tretje generacije so kolesa nameščena na elektronsko opremljene priključke, za uporabo pa mora biti oseba registrirana v sistem. S plačilnimi podatki lahko uporabnik najame kolo na eni izmed postaj in kolo vrne na isti ali kateri drugi postaji istega ponudnika. Ta model je s svojimi obsežnimi storitvami hitro prodrl v številna evropska mesta ( začetek v Lyonu leta 2005, v Barceloni in Parizu, pa leta 2007). Z več kot desetletnimi izkušnjami, je postalo deljenje koles s fiksnimi postajami dodaten način javnega prevoza v številnih mestih. (Buettner in sod., 2011, Lemmerer in sod., 2014, Leth in sod., 2017)
Prosta skupna raba
Eno izmed različic delitve koles poznamo tudi pod imenom »dockess, free-floatinf. Prvi primer takšnih sistemov se je v Nemčiji pojavil kot DB Call-a-Bike, ki ga je upravljalo železniško podjetje. Uporabniki prejmejo digitalno kodo za enkratno overjanje prek SMS-a ali telefonskega klica, kasneje pa tudi prek svoje pametne aplikacije za odklepanje in zaklepanje koles. Čeprav je sistem že dolgo poznan v Nemčiji, se na Evropski trg e vedno ni razširil.
Z razširjenostjo pametnih telefonov, ki omogočajo preprosto uporabo zemljevidov za lociranje prostih koles v bližini, se je tak način deljenja hitro razširil po svetu. Večino teh storitev upravljajo kitajska podjetja, razcvet pa se je začel okoli leta 2015, po ustanovitvi in hitrem razvoju dveh glavnih akterjev na tem trgu: Ofo Bike (ustanovljen leta 2014) in Mobike (ustanovljen leta 2015). Po eni se ta storitev hitro razvija, po drugi pa je še vedno nekoliko nestabilna. Ker je storitev množična in hitra, povzroča različne polemike, kot so neustrezno parkiranje koles, blokiranje pločnikov, postajališč javnega prevoza in opuščanje skupnih koles v mestnih obrobjih.
Skupna raba motornih koles in skuterjev
Podobno kot skupna raba avtomobilov in koles je danes na voljo tudi skupna raba motornih koles in skuterjev. Začelo se je leta 2012 v San Franciscu, od leta 2015 pa se širi predvsem v Nemčiji, Španiji in Franciji, namenjeno pa je mladim uporabnikom. Sistem uporablja večinoma prosto plavajoči sistem in električne skuterje. (Howe in Bock, 2017)