Ker javni prevoz zaradi svoje kolektivne narave ni tako prilagodljiv kot zasebni (avtomobilski), je treba omejiti lokacije postaj in postajališč. V kombinaciji z instrumenti prostorskega načrtovanja je mogoče omejiti razvoj mest na območjih, ki so daleč od postankov javnega prevoza. Takšno omejitev je mogoče izvesti na različne načine, kot kažejo primeri iz Avstrije:
V zvezni državi Steiermark (Štajerska) je postavljena podlaga za razvoj mest in naselij v razdalji 300 m od postankov javnega prevoza, ki jim je v delovnih dneh na voljo vsaj 30 minutni interval. To je opredeljeno v zakonu o regionalni prostorski ureditvi. V zvezni deželi Salzburg je taka omejitev prikazana v njenem glavnem načrtu za prostorski razvoj “program prostorskega razvoja 2003”. V tem načrtu so zajetja železniških postaj določena na 1000 m, od avtobusnih postaj pa 500 m. Na splošno uporabe zemljišč ni mogoče dodeliti za gradnjo zunaj tega območja, izjema pa je dovoljena le v primerih, kjer se bo kmalu začel izvajati javni prevoz ali pa so na voljo drugi alternativni načini, kot je način odziva na povpraševanje.